Pri izračunu ogljičnega odtisa oken, tako kot pri oceni stroškov ogrevanja, ni preprostega odgovora. Izračunati je namreč potrebno tako ogljični odtis zaradi toplotnih izgub kot ogljični odtis pri izdelavi in transportu.

Ogljični odtis zaradi toplotnih izgub: pri ogrevanju z elektriko iz obnovljivih virov ali z drvmi iz trajnostne pridelave je neto ogljični odtis enak 0, pri ogrevanju na elektriko iz umazanih elektrarn na premog pa kar do 1 kg CO2/kWh. V primerih iz prejšnje točke to pomeni do 2880 kg CO2 na leto, kar je isto, kot če z avtom letno prevozimo okoli 25000 km.

Razlika med ogljičnimi odtisi izdelave oken iz različnih materialov: kot vedno, tu ni preprostega odgovora. Tako imenovana siva energija, torej energija, potrebna za izdelavo izdelkov, je odvisna od tipa in količine uporabljenih materialov. V literaturi zasledimo, da izdelava okenskih okvirjev iz lesa porabi polovico energije, potrebne za izdelavo uPVC okvirjev, medtem ko je ta energija pri aluminiju še dvakrat večja. Troslojno steklo ima višjo sivo energijo od dvoslojnega, vendar pa je ta siva energija v naših klimatskih razmerah v nekaj letih že nadomeščena preko nižjih toplotnih izgub skozi troslojno steklo v primerjavi z dvoslojnim steklom.