Slide

POGOSTA VPRAŠANJA O LESENIH OKNIH

Za okenske profile se večinoma uporablja tri materiale, odvisno od potreb: neplastificiran polivinil klorid (uPVC), aluminij in les. Okna iz uPVCja so navadno nekoliko cenejša, okna iz aluminija imajo največjo nosilnost, okna iz lesa pa so najbolj naravna in najbolj pripomorejo h kvaliteti bivanja. Možne so tudi kombinacije kot so les-aluminij, kjer je okno iz lesa na zunanji strani zaščiteno z oblogo iz aluminija.

Kot vsak izdelek je tudi okna potrebno vzdrževati – čistiti stekla in okvirje, po potrebi naoljiti in nastaviti okovje, pri lesenih oknih brez aluminijaste zaščite je potrebno vzdrževati izpostavljeni zunanji del in tako naprej.

Najpreprostejši odgovor: na kvaliteto izdelkov. Ne samo da z nakupom nekvalitetnih izdelkov plačamo najprej poceni izdelek in potem še kvalitetnega, demontaža in odvoz starih oken ter dobava in montaža novih oken niso poceni in zahtevajo precej potrpljenja. Od materialov priporočamo lesena okna z aluminijasto oblogo, saj je ta izvedenka izjemno trajna. Poleg tega sta izjemno pomembni lastnosti kvalitetnih oken tudi visoka toplotna in zvočna izolativnost.

Faktorji Uf, Ug in Uw so koeficienti toplotne prevodnosti oken, faktor Rw pa pove, kako dobro okna ščitijo pred hrupom.

Tu je primer zvoka, zadušenega za 33 dB:

S pomočjo faktorja Uw. Ta faktor nam poenostavljeno pove, koliko energije vsako sekundo izgubimo na kvadratni meter površine okna za vsako stopinjo razlike med temperaturo zunaj in temperaturo znotraj. Formula za izračun je j = Uw x S x dT, kjer so j – toplotni tok, Uw toplotna prevodnost okna, S površina okna in dT = razlika med temperaturo zunaj in znotraj.

Primer 1: Kvalitetno okno s troslojno zasteklitvijo s tipično vrednostjo Uw okoli 0.8 W/m2 K:

Pri notranji temperaturi 20 stopinj Celzija in zunanji temperaturi 0 stopinj celzija imamo na vsak kvadratni meter površine oken za 20 x 0.8 W = 16 W toplotnih izgub.
Povprečna enodružinska hiša ima okoli 20 kvadratnih metrov okenskih površin, torej se izgublja 20 x 16 W = 320 W (= 0.32 kW) energije.
V enem dnevu, ki ima 24 ur, je to 24 h x 0.32 kW = 7.7 kWh energije, kar v 100 dneh nanese 770 kWh.

Primer 2: Cenejše okno z dvoslojno zasteklitvijo s tipično vrednostjo Uw okoli 1.3 W/m2 K:

Pri enaki temperaturni razliki in površini oken kot v primeru 1 se dnevno izgubi 12.5 kWh energije, v 100 dneh torej 1250 kWh.

Primer 3: Staro okno, ki ne tesni dobro, tipična vrednost Uw okoli 3 W/m2 K:

Pri enaki temperaturni razliki in površini oken kot v primerih 1 in 2 se dnevno izgubi 28.8 kWh, v 100 dneh 2880 kWh.

Torej, koliko nas to stane? Odgovor ni preprost, saj je cena ogrevanja odvisna od tega, s katerim energentom in kako učinkovito se ogrevamo. Poglejmo si dva ekstremna primera – najcenejše ogrevanje na drva in najdražje ogrevanje na elektriko.

  •  Ogrevanje na drva v modernem kotlu z visokim izkoristkom: cena koristne energije 0.04€/kWh

Okna iz primera 1: strošek energije, izgubljene skozi okna 30€/sezono
Okna iz primera 2: strošek energije, izgubljene skozi okna 50€/sezono
Okna iz primera 3: strošek energije, izgubljene skozi okna 115€/sezono

  • Ogrevanje na elektriko: cena koristne energije 0.15€/kWh

Okna iz primera 1: strošek energije, izgubljene skozi okna 115€/sezono
Okna iz primera 2: strošek energije, izgubljene skozi okna 190€/sezono
Okna iz primera 3: strošek energije, izgubljene skozi okna 430€/sezono

Pri izračunu ogljičnega odtisa oken, tako kot pri oceni stroškov ogrevanja, ni preprostega odgovora. Izračunati je namreč potrebno tako ogljični odtis zaradi toplotnih izgub kot ogljični odtis pri izdelavi in transportu.

Ogljični odtis zaradi toplotnih izgub: pri ogrevanju z elektriko iz obnovljivih virov ali z drvmi iz trajnostne pridelave je neto ogljični odtis enak 0, pri ogrevanju na elektriko iz umazanih elektrarn na premog pa kar do 1 kg CO2/kWh. V primerih iz prejšnje točke to pomeni do 2880 kg CO2 na leto, kar je isto, kot če z avtom letno prevozimo okoli 25000 km.

Razlika med ogljičnimi odtisi izdelave oken iz različnih materialov: kot vedno, tu ni preprostega odgovora. Tako imenovana siva energija, torej energija, potrebna za izdelavo izdelkov, je odvisna od tipa in količine uporabljenih materialov. V literaturi zasledimo, da izdelava okenskih okvirjev iz lesa porabi polovico energije, potrebne za izdelavo uPVC okvirjev, medtem ko je ta energija pri aluminiju še dvakrat večja. Troslojno steklo ima višjo sivo energijo od dvoslojnega, vendar pa je ta siva energija v naših klimatskih razmerah v nekaj letih že nadomeščena preko nižjih toplotnih izgub skozi troslojno steklo v primerjavi z dvoslojnim steklom.


Če obnavljate stanovanjske stavbe, vam lahko Eko sklad krije do 20% vrednosti celotne investicije, torej od demontaže starih oken, nakupa in vgradnje novih pa vse do senčil. Tipičen strošek menjave oken lahko razdelimo v naslednje postavke:

– Demontaža in odvoz starih oken na deponijo – 750€
– Nakup kvalitetnega lesenega stavbnega pohištva – 8.250€
– Nakup kvalitetnih senčil in komarnikov – 4.000€
– Prevoz in montaža novih oken, senčil in komarnikov, kjer mora biti montaža oken izvedena po RAL smernicah, kar izboljša vodotesnost in zrakotesnost ter obstojnost vgradnje – 2.000€

Skupno 15.000€ oziroma s subvencijo Eko sklada 12.000€.



Če v stavbo vgradimo uPVC okna, ki niso upravičena do subvencije Eko sklada, se spremenita postavki za nakup stavbnega pohištva in za montažo oken:

– Demontaža in odvoz starih oken na deponijo – 750€
– Nakup kvalitetnega uPVC stavbnega pohištva – 5.800€
– Nakup kvalitetnih senčil in komarnikov – 4.000€
– Prevoz in montaža novih oken, senčil in komarnikov, kjer oken ni potrebno montirati po RAL smernicah, kar vgradnjo oken nekoliko poceni v primerjavi z montažo po RAL smernicah – 1.500€

Skupno 12.050€.


Celotna investicija v kakovostna lesena okna z zaščito iz aluminija in v senčila, skupaj z montažo se torej lahko cenovno primerja z investicijo v kakovostna uPVC okna, čeprav oken iz teh materialov glede prijaznosti do okolja in udobja bivanja pravzaprav ne moremo primerjati.

Pri novogradnjah pa velja rek, da je veriga samo tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Škoda bi bilo zaradi enega ali dveh odstotkov vrednosti celotne investicije pokvariti celoten vtis.